Platforma Ekološko omrežje (2006-2019)

Predsedstvo: Francija in Nemčija (izmenjaje) 
 
Alpe so eden največjih strnjenih naravnih prostorov v Evropi in so dom več kot 30.000 živalskim in 13.000 rastlinskim vrstam. Protokol Varstvo narave in urejanje krajine v svojem 12.  členu specifično poudarja zavezo pogodbenic, da bodo "sprejele ustrezne ukrepe za oblikovanje nacionalnih in čezmejnih omrežij zavarovanih območij, biotopov in območij zaščite ter območij vrednih zaščite". Ohranjanje in vrednotenje biotske raznovrstnosti in krajine je tudi ena od šestih prioritet Večletnega programa dela Alpske konvencije za obdobje 2017-2022.
 
Platforma za ekološko omrežje je bila ustanovljena na IX. Alpski konferenci leta 2006, kot strokovni forum za razvijanje skupnih strategij za prispevanje k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Alpah, predvsem s pripravo in podpiranjem ukrepov, ki zagotavljajo povezanost med naravnimi habitati.   
Platforma za ekološko omrežje je delovala na področju znanosti in politike s ciljem identifikacije pojavljajočih se vprašanj vezanih na ekološko povezljivost. Platforma je prav tako navdihnila in podpirala čezmejne, vse-alpske in nacionalne projekte na področju ekološke povezljivosti ter sodelovala pri oblikovanju različnih publikacij. Platforma je analizirala, predstavljala in komunicirala vlogo ekoloških omrežij in povezljivosti pri implementaciji zelenega alpskega gospodarstva, še posebej na področju dobrih praks. Na ta način je platforma vključevala ekološko povezljivost tudi v druge sektorje (predvsem prostorsko načrtovanje). 
 
Od leta 2011 je Platforma za ekološko omrežje imenovala deset Pilotnih regij Alpske konvencije za ekološko povezljivost, ki obsegajo obstoječa zavarovana območja vendar vključujejo širša območja. Pilotne regije so ozemlja, pogosto čezmejna, na katerih se izvajajo specifične aktivnosti s ciljem razvoja ekološke povezljivosti. Platforma za ekološko omrežje je podarjala uradno priznanje njihovi zavezanosti ter jih podpirala z organiziranjem priložnosti za izmenjavo izkušenj med strokovnjaki in spremljala njihov napredek. 
 
Platforma za ekološko omrežje je sledila tudi politikam EU in aktivnostim na področju zelene infrastrukture. Tesno je sodelovala tudi z EUSALP Akcijsko skupino 7. Izven Alp je Platforma za ekološko omrežje podpirala Sporazum o sodelovanju med Alpsko konvencijo in Karpatsko konvencijo ter med Alpsko konvencijo, Karpatsko konvencijo in Konvencijo o biotski raznovrstnosti. 
 
V mandatnem obdobju 2016-2019 je Platforma za ekološko omrežje nadaljevala s svojimi glavnimi dejavnostmi izmenjave znanja med strokovnjaki ter podpore in razvoja omrežja Pilotnih regij. Poleg tega je specifično analizirala, kako je oziroma bi lahko bila ekološka povezljivost vključena v prostorsko načrtovanje.