Zgodovina Alpske konvencije

1952

ustanovitev Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), ki začne pozivati k sklenitvi vsealpske pogodbe o varovanju Alp.

1988

po spodubjanju in lobiranju CIPRE je v Evropskem parlamentu soglasno sprejeta plenarna resolucija o pripravi "Konvencije o varstvu alpskega prostora".

9-11 oktober 1989

v Berchtesgadnu (DE) poteka prva Alpska konferenca. Ministri za okolje sprejmejo resolucijo v 89 točkah, v kateri se konkretno zavežejo k oblikovanju zavezujoče mednarodne pogodbe med osmimi alpskimi državami in Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS).

7 november 1991

Alpska konvencija je dokončana in podpisana v Salzburgu (AT) s strani Francije, Italije, Lihtenštajna, Nemčija, Švica, Avstrija in EGS.

1993

Slovenija podpiše konvencijo in postane osma pogodbenica.

1994

Monako postane deveta pogodbenica po podpisu posebnega dodatnega protokola.

1995

Alpska konvencija začne veljati.

1994 - 2000

Nadaljnje natančne obveznosti so določene v osmih tematskih protokolih.
december 1994: Urejanje prostora in trajnostni razvoj, gorsko kmetijstvo, varstvo narave in urejanje krajine
27. februar 1996: Gorski gozdovi
16. oktober 1998: Turizem, energija, varstvo tal
31. oktober 2000: Promet

2002

Začetek veljavnosti osmih tematskih protokolov

2003

Ustanovitev stalnega sekretariata v Innsbrucku (AT) s podružnico v Bolzanu/Boznu (IT)

2006

IX. Alpska konferenca:
Deklaracija o prebivalstvu in kulturi
Deklaracija o podnebnih spremembah

2016

XIV. Alpska konferenca:
Deklaracija o krepitvi trajnostnega gospodarstva v Alpah

2019

XV. Alpska konferenca:
Innsbruška deklaracija: Podnebno nevtralne in podnebno odporne Alpe 2050

2020

XVI Alpska konferenca:
Deklaracija o celostnem in trajnostnem upravljanju voda v Alpah;
Deklaracije o varstvu biotske raznovrstnosti gora in njena promocija na mednarodni ravni.

X

We are using cookies.

We are using cookies on this web page. Some of them are required to run this page, some are useful to provide you the best web experience.