Zgodovina Alpske konvencije
1952
ustanovitev Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), ki začne pozivati k sklenitvi vsealpske pogodbe o varovanju Alp.
1988
po spodbujanju in lobiranju CIPRE je v Evropskem parlamentu soglasno sprejeta plenarna resolucija o pripravi "Konvencije o varstvu alpskega prostora".
9-11 oktober 1989
v Berchtesgadnu (DE) poteka prva Alpska konferenca. Ministri za okolje sprejmejo resolucijo v 89 točkah, v kateri se konkretno zavežejo k oblikovanju zavezujoče mednarodne pogodbe med osmimi alpskimi državami in Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS).
7 november 1991
Alpska konvencija je dokončana in podpisana v Salzburgu (AT) s strani Avstrija, Francije, Italije, Lihtenštajna, Nemčija, Švica, in EGS.
1993
Slovenija podpiše konvencijo in postane osma pogodbenica.
1994
Monako postane deveta pogodbenica po podpisu posebnega dodatnega protokola.
1995
Alpska konvencija začne veljati.
1994 - 2000
Nadaljnje natančne obveznosti so določene v osmih tematskih protokolih.
december 1994: Urejanje prostora in trajnostni razvoj, gorsko kmetijstvo, varstvo narave in urejanje krajine
27. februar 1996: Gorski gozdovi
16. oktober 1998: Turizem, energija, varstvo tal
31. oktober 2000: Promet
2002
Začetek veljavnosti osmih tematskih protokolov
2003
Ustanovitev stalnega sekretariata v Innsbrucku (AT) s podružnico v Bolzanu/Boznu (IT)
2006
IX. Alpska konferenca:
Deklaracija o prebivalstvu in kulturi
Deklaracija o podnebnih spremembah
2016
XIV. Alpska konferenca:
Deklaracija o krepitvi trajnostnega gospodarstva v Alpah
2019
XV. Alpska konferenca:
Innsbruška deklaracija: Podnebno nevtralne in podnebno odporne Alpe 2050
2020
XVI Alpska konferenca:
Deklaracija o celostnem in trajnostnem upravljanju voda v Alpah;
Deklaracije o varstvu biotske raznovrstnosti gora in njena promocija na mednarodni ravni.
2022
Sprejetje 4. večletnega delovnega programa Alpske konference za obdobje 2023-2030.