Alpska konvencija vključuje vodilna načela za trajnostno življenje v Alpah, zdaj in v prihodnosti. Konvencija predstavlja pravno podlago za varstvo občutljivih alpskih ekosistemov, regionalnih kulturnih identitet, dediščine in tradicij v Alpah, hkrati pa je tudi živ instrument, ki podpisnicam omogoča skupno naslavljanje pomembnih in medsektorskih vprašanj.
Vsestransko in učinkovito uporabo Konvencije lahko ponazorimo s primerom izziva podnebnih sprememb v Alpah. Aprila 2019 so ministri alpskih držav potrdili Alpski sistem podnebnih ciljev 2050, ki predstavlja alpski odziv na globalno potrebo po blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Sistem ciljev vključuje nacionalne in mednarodne cilje, ki izhajajo iz pristopov sodelovanja in temeljijo na vključevanju deležnikov ter upravljanju na različnih ravneh.
Moč Alpske konvencije leži v njenem nadnacionalnem in sodelovalnem značaju. Njena podstat je enotno ozemlje s skupnimi izzivi, njen cilj ohranjanja in trajnostnega razvoja Alp pa je danes še vedno tako relevanten, kot je bil leta 1991. Alpska konvencija se lahko zanese na močan duh sodelovanja. Skupna vizija Alp kot pionirske regije za trajnostno življenje v osrčju Evrope predstavlja trden temelj, na katerem gradimo in še dodatno krepimo močna partnerstva, medsebojno spoštovanje in razumevanje.
Poleg tega je Alpska konvencija med vodilnimi organizacijami na področju izvajanja Agende 2030. Gre namreč za prvi primer izvajanja ciljev trajnostnega razvoja (CTR) na nadnacionalni ravni, saj je obstajala že mnogo preden so cilje leta 2015 sprejeli Združeni narodi. Veliko znanja, specifičnega za Alpe, ki se je nakopičilo skozi desetletja, se odraža skozi samo Alpsko konvencijo, njene protokole in deklaracije ter številne aktivnosti, ki obravnavajo cilje trajnostnega razvoja in neposredno prispevajo k njihovemu doseganju.
Celotno besedilo Alpske konvencije lahko najdete spodaj ali pa ga prenesete kot PDF dokument.
1. člen | Območje uporabe
2. člen | Splošne obveznosti
3. člen | Raziskave in sistematična opazovanja
4. člen | Sodelovanje na pravnem, znanstvenem, gospodarskem in tehničnem področju
5. člen | Konferenca pogodbenih strank (Alpska konferenca)
6. člen | Naloge Alpske konference
7. člen | Sprejemanje sklepov na Alpski konferenci
8. člen | Stalni odbor
9. člen | Sekretariat
10. člen | Spremembe konvencije
11. člen | Protokoli in njihove spremembe
12. člen | Podpisovanje ini ratifikacija
13. člen | Odpoved
14. člen | Notifikacije
Zvezna republika Nemčija,
Republika Francija,
Republika Italija,
Republika Slovenija,
Kneževina Lihtenštajn,
Republika Avstrija,
Švicarska konfederacija
ter Evropska gospodarska skupnost so
zavedajoč se, da Alpe predstavljajo enega največjih enotnih naravnih prostorov Evrope, da jih označujejo specifična in raznolika narava, kultura in zgodovina, da predstavljajo odličen življenjski, gospodarski, kulturni in sprostitveni prostor v srcu Evrope, ki si ga delijo mnogi narodi in dežele,
ob spoznanju, da so Alpe življenjski in gospodarski prostor domačega prebivalstva ter da so tudi največjega pomena za zunajalpska območja, med drugim tudi kot nosilec pomembnih prometnih poti,
priznavajoč dejstvo, da so Alpe nepogrešljivo zatočišče in življenjski prostor mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,
zavedajoč se velikih razlik v posameznih pravnih ureditvah, naravnoprostorskih danostih, poseljenosti, kmetijstvu in gozdarstvu, položaju in razvoju gospodarstva, prometni obremenitvi ter v vrsti in intenzivnosti turistične izrabe,
poznavajoč dejstvo, da stalno naraščajoče zahteve človeka vedno bolj ogrožajo alpski prostor in njegove ekološke funkcije in da se škodo da popraviti le izjemoma, z izrednim trudom, znatnimi stroški in praviloma šele v dolgih časovnih obdobjih,
v prepričanju, da je potrebno gospodarske interese uskladiti z ekološkimi zahtevami glede na rezultate prve Alpske konference ministrov za okolje od 9. do 11. oktobra 1989 v Berchtesgadnu
sklenile naslednje:
Pogodbene stranke se na področjih, omenjenih v 2. členu, dogovorijo, da bodo:
Alpska konferenca na svojih zasedanjih preverja izvajanje konvencije ter protokolov s prilogami
in ima predvsem naslednje naloge:
Alpska konferenca lahko s soglasjem sklene ustanovitev stalnega Sekretariata.
Vsaka pogodbena stranka lahko pogodbeni stranki, ki predseduje Alpski konferenci, daje predloge za spremembe te konvencije. Te predloge posreduje pogodbena stranka, ki predseduje Alpski konferenci, pogodbenim strankam in državam podpisnicam vsaj 6 mesecev pred začetkom zasedanja Alpske konference, na kateri bodo obravnavani. Spremembe konvencije stopijo v veljavo po 2., 3., in 4. odstavku 12. člena.
Depozitar notificira pogodbenim strankam in državam podpisnicam:
V potrditev tega so podpisniki, pravilno pooblaščeni v ta namen, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno 7. novembra 1991 v Salzburgu v slovenskem, francoskem, italijanskem in nemškem jeziku, pri čemer so vsa štiri besedila enako obvezujoča, v originalu, ki je deponiran v arhivu Republike Avstrije. Depozitar posreduje vsaki državi podpisnici overjen prepis.