Okvirna konvencija

Zvezna republika Nemčija,
Republika Francija,
Republika Italija,
Republika Slovenija,
Kneževina Lihtenštajn,
Republika Avstrija,
Švicarska konfederacija
ter Evropska gospodarska skupnost so 

zavedajoč se, da Alpe predstavljajo enega največjih enotnih naravnih prostorov Evrope, da jih označujejo specifična in raznolika narava, kultura in zgodovina, da predstavljajo odličen življenjski, gospodarski, kulturni in sprostitveni prostor v srcu Evrope, ki si ga delijo mnogi narodi in dežele, 

ob spoznanju, da so Alpe življenjski in gospodarski prostor domačega prebivalstva ter da so tudi največjega pomena za zunajalpska območja, med drugim tudi kot nosilec pomembnih prometnih poti, 

priznavajoč dejstvo, da so Alpe nepogrešljivo zatočišče in življenjski prostor mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, 

zavedajoč se velikih razlik v posameznih pravnih ureditvah, naravnoprostorskih danostih, poseljenosti, kmetijstvu in gozdarstvu, položaju in razvoju gospodarstva, prometni obremenitvi ter v vrsti in intenzivnosti turistične izrabe,

poznavajoč dejstvo, da stalno naraščajoče zahteve človeka vedno bolj ogrožajo alpski prostor in njegove ekološke funkcije in da se škodo da popraviti le izjemoma, z izrednim trudom, znatnimi stroški in praviloma šele v dolgih časovnih obdobjih, 

v prepričanju, da je potrebno gospodarske interese uskladiti z ekološkimi zahtevami glede na rezultate prve Alpske konference ministrov za okolje od 9. do 11. oktobra 1989 v Berchtesgadnu

sklenile naslednje: 

1. Pogodbene stranke zagotavljajo s preudarno in trajno rabo virov ter upoštevanjem načela preventive, povzročiteljeve odgovornosti in sodelovanja enotno politiko za ohranitev in varstvo Alp. Pri tem enako upoštevajo interese vseh alpskih držav, njihovih alpskih regij ter Evropske gospodarske skupnosti. Čezmejno sodelovanje v alpskem prostoru se okrepi ter prostorsko in strokovno razširi.
2. Pogodbene stranke bodo za dosego ciljev, ki so navedeni v 1. odstavku, posegle po primernih ukrepih, še posebno na naslednjih področjih: 
   a. Prebivalstvo in kultura - s ciljem spoštovanja, ohranjanja in podpiranja kulturne in družbene samobitnosti avtohtonega prebivalstva ter zagotavljanja njegove življenjske osnove, še posebno poselitve in gospodarskega razvoja, ki sta znosna okolju ter pospeševanja medsebojnega razumevanja in partnerskega vedenja med alpskim in zunajalpskim prebivalstvom, 
   b. Prostorsko načrtovanje - s ciljem zagotavljanja varčne in preudarne rabe ter kvalitetnega, usklajenega razvoja celostnega prostora. Pri tem se posebej upošteva nevarnosti naravnih katastrof, preprečuje preveliko ali premajhno rabo ter ohranja oz. obnavlja naravne življenjske prostore. Zato sta potrebni celovita spoznava in ocena potreb po rabi, daljnovidno integralno načrtovanje in določitev iz tega izhajajočih ukrepov. 
   c. Ohranjanje čistega zraka - s ciljem drastičnega zmanjšanja emisij škodljivih snovi in obremenitev z njimi v alpskem okolju ter njihovega vnašanja od zunaj do mere, ki ni škodljiva za ljudi, živali in rastline. 
   d. Varstvo tal - s ciljem zmanjševanja kvantitativnega in kvalitativnega poškodovanja tal, še posebno z uporabo za tla neškodljivih kmetijskih in gozdarskih proizvodnih postopkov, varčnim ravnanjem z zemljiščem in tlemi, zajezitvijo erozije kot tudi z omejitvijo zaprtja tal, 
   e. Vodno gospodarstvo - s ciljem ohranjanja ali obnove zdravih vodnih sistemov, še posebno z ohranjanjem čistoče vodovja, sonaravno gradnjo hidroelektrarn in s takim izkoriščanjem vodne sile, ki v enaki meri upošteva interese avtohtonega prebivalstva in ohranjanja okolja, 
   f. Varstvo narave in urejanje krajine - s ciljem takega varovanja in negovanja, po potrebi pa tudi obnavljanja narave in krajine, ki naj trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja živalstvo in rastlinstvo vključno z njunim življenjskim okoljem, sposobnost obnavljanja in trajnega ustvarjanja naravnih dobrin ter raznoličnost, svojevrstnost in lepoto narave in krajine v njuni celoti, 
   g. Gorsko kmetijstvo - s ciljem ohranjanja in pospeševanja gospodarjenja tradicionalnih kulturnih krajin ter kraju primernega in okolju znosnega kmetijstva v splošnem interesu. Pri tem se upošteva otežene gospodarske pogoje v alpskem svetu, 
   h. Gorski gozd - s ciljem ohranjanja, krepitve in obnavljanja gozdnih funkcij, še posebno varovalnih funkcij z izboljšanjem odpornosti gozdnih ekosistemov, zlasti s sonaravnim gozdnim gospodarjenjem in preprečevanjem gozdu škodljive rabe. Pri tem e upošteva otežene gospodarske pogoje v alpskem svetu, 
   i. Turizem in prosti čas - s ciljem usklajevanja turističnih in sprostitvenih dejavnosti z ekološkimi in socialnimi zahtevami, z omejevanjem takšnih, ki škodijo okolju ter še posebno z določanjem območij miru, 
   j. Promet - s ciljem zmanjševanja obremenitve in nevarnosti v prometu čez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna človeku, živalim, rastlinam ter njihovim življenjskim prostorom. To se med drugim doseže s povečano prestavitvijo prometa, predvsem tovornega prometa na železnico ter z ustvarjanjem primernih infrastruktur in trgu prilagojenih spodbud brez narodnostne diskriminacije, 
   k. Energija - s ciljem uvedbe pridobivanja, razdeljevanja in izkoriščanja energije na način, ki prizanaša naravi in krajini ter je neškodljiv okolju in pospeševanja ukrepov za varčevanje z energijo, 
   l. Gospodarjenje z odpadki - s ciljem zagotavljanja zajemanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, ki je prilagojeno posebnim topografskim, geološkim in klimatskim potrebam alpskega okolja in s posebnim upoštevanjem omejevanje odpadkov.
3. Pogodbene stranke se dogovorijo o protokolih, v katerih bodo določene podrobnosti za izvedbo te konvencije.

1. Pogodbene stranke olajšujejo in pospešujejo izmenjavo pravnih, znanstvenih, gospodarskih in tehničnih informacij, ki so pomembne za to konvencijo.
2. Pogodbene stranke se medsebojno obveščajo o načrtovanih, pravnih ali gospodarskih ukrepih, ki lahko posebno vplivajo na alpski prostor ali njegove dele, pri tem pa v največji možni meri upoštevajo čezmejne in regionalne zahteve.
3. Pogodbene stranke za učinkovito izvajanje konvencije in protokolov, katerih pogodbena stranka so, po potrebi sodelujejo z mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami.
4. Pogodbene stranke na primeren način poskrbijo za tekoče obveščanje javnosti in prebivalstva o rezultatih raziskav in opazovanj ter sprejetih ukrepih.
5. Dolžnosti pogodbenih strank te konvencije na področju informiranja veljajo z izjemo državnih zakonov o zaupnosti. Z informacijami, ki so označene kot zaupne, je treba temu primerno tudi ravnati.

Alpska konferenca na svojih zasedanjih preverja izvajanje konvencije ter protokolov s prilogami 
in ima predvsem naslednje naloge:

1. Sprejema spremembe konvencije v okviru postopka 10. člena. 
2. Sprejema protokole in njihove priloge kot tudi njihove spremembe v okviru postopka 11. člena. 
3. Sprejema svoj poslovnik. 
4. Sprejema potrebne finančne odločitve. 
5. Odloča o ustanovitev delovnih skupin, ki se ji zde potrebne za izvedbo konvencije. 
6. Jemlje na znanje vrednotenje znanstvenih informacij. 
7. Določa in priporoča ukrepe za uresničevanje ciljev, ki so predvideni v 3. in 4. členu.  Določa obliko, predmet in časovne presledke za posredovanje informacij, ki se jih predlaga po 5. členu, 4. odstavek, in jemlje na znanje te informacije ter poročila, ki so jih predložile delovne skupine. 
8. Zagotovi izvajanje potrebnih nalog Sekretariata.

1. Kot izvršni organ se ustanovi Stalni odbor Alpske konference, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenih strank.
2. Države podpisnice, ki konvencije še niso ratificirale, imajo na zasedanjih Stalnega odbora status opazovalca. Ta status se lahko na prošnjo podeli vsaki alpski državi, ki te Konvencije še ni podpisala.
3. Stalni odbor sprejema svoj poslovnik.
4. Stalni odbor razen tega odloča o načinu morebitnega udeleževanja zastopnikov vladnih in nevladnih organizacij na svojih zasedanjih.
5. Pogodbena stranka, ki predseduje na Alpski konferenci, predseduje tudi v Stalnem odboru. 
6. Stalni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: 
   a. proučuje informacije, ki so jih posredovale pogodbene stranke po 5. členu, 4. odstavek za poročila na Alpski konferenci, 
   b. zbira in ocenjuje gradivo glede na izvajanje konvencije ter protokolov z njihovimi prilogami in ga predloži Alpski konferenci po 6. členu v preveritev, 
   c. obvešča Alpsko konferenco o izvajanju njenih sklepov, 
   d. vsebinsko pripravlja zasedanja Alpske konference in lahko predlaga točke dnevnega reda kot tudi ostale ukrepe glede na izvajanje konvencije in njegovih protokolov, 
   e. določa delovne skupine za izdelavo protokolov in priporočil ter usklajuje njihove dejavnosti po 6. členu,  
   f. preverja in usklajuje vsebine osnutkov protokolov z vidika celote in jih predlaga Alpski konferenci, g. predlaga ukrepe in priporočila za uresničevanje ciljev Alpske konference, ki so zastavljeni v konvenciji in protokolih,
7. Stalni odbor sprejema sklepe o poročilih za Alpsko konferenco po določbah v 7. členu.

Vsaka pogodbena stranka lahko pogodbeni stranki, ki predseduje Alpski konferenci, daje predloge za spremembe te konvencije. Te predloge posreduje pogodbena stranka, ki predseduje Alpski konferenci, pogodbenim strankam in državam podpisnicam vsaj 6 mesecev pred začetkom zasedanja Alpske konference, na kateri bodo obravnavani. Spremembe konvencije stopijo v veljavo po 2., 3., in 4. odstavku 12. člena. 

1. Konvencija bo na voljo v podpis od 7. novembra 1991 dalje v Republiki Avstriji, ki ima vlogo depozitarja.
2. Konvencija potrebuje ratifikacijo, sprejetje ali odobritev. Listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponira pri depozitarju.
3. Konvencija začne veljati 3 mesece potem, ko so tri države izrazile svoje soglasje po 2. odstavku, da jih konvencija veže.
4. Za vsako državo podpisnico, ki kasneje izrazi soglasje po 2. odstavku, da jo konvencija veže, začne ta veljati 3 mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

Depozitar notificira pogodbenim strankam in državam podpisnicam:

1. vsak podpis,
2. vsako deponiranje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi,
3. vsakokratni dan začetka veljave te konvencije po 12. členu,
4. vsako dano izjavo po 1. členu, 2. in 3. odstavek,
5. vsako opravljeno notifikacijo po 13. členu in dan, ko odpoved postane veljaven.