Kdo smo

V 90. letih prejšnjega stoletja je bila Alpska konvencija pionir svoje vrste. Bila je prva mednarodna pogodba, ki povezuje celotno mednarodno gorsko območje kot geografsko celoto. 
Konvencijo je podpisalo osem alpskih držav (Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) ter Evropska unija, veljati pa je začela leta 1995.

Kaj počnemo

Ker si pogodbenice delijo skupno ozemlje s skupnimi izzivi, je Alpska konvencija usmerjena v zaščito in trajnostni razvoj Alp.
To gorsko območje v srcu Evrope predstavlja naravno, kulturno, življenjsko ter ekonomsko okolje več kot 14 milijonom ljudi in najrazličnejšemu številu letnih obiskovalcev.

Zgodovina Alpske konvencije

Priprava Alpske konvencije je bila izpostavljena kot ena od glavnih ciljev CIPRE, Mednarodne komisije za varstvo Alp, že v času njene ustanovitve leta 1952. Ideja je dozorela v poznih 80-ih letih, natančneje 17. maja 1988, ko je bil v Evropskem parlamentu soglasno potrjen sklep o pripravi »Konvencije za zaščito alpske regije«. Na tem so s sprejetjem sklepa s 89 točkami gradili tudi ministri za okolje na prvi Alpski konferenci v Berchtesgadnu (DE) leta 1989, kar predstavlja tudi začetek konkretne zaveze k oblikovanju zavezujoče mednarodne pogodbe med osmimi alpskimi državami in EGS.

Alpsko konvencijo so 7. novembra 1991 v Salzburgu (AT) podpisale Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Nemčija, Švica in EGS. Slovenija je Konvencijo podpisala leta 1993, Monako pa je postal pogodbenica s podpisom posebnega protokola leta 1994. Konvencija je postala pravnomočna leta 1995. Nadaljnje podrobnejše zaveze so zapisane v osmih tematskih protokolih.

Alpska konvencija je unikaten, pravno zavezujoč trajnostni instrument, katerega namen je varovanje občutljivih alpskih ekosistemov ter regionalnih kulturnih identitet, dediščine in tradicij v Alpah za prihodnje generacije.

Poleg tega pa Alpska konvencija predstavlja tudi politično prizorišče, kjer je se tekom številnih let zbrala obilica strokovnega znanja, ki je plod dela pogodbenic in njihovega sodelovanja z organizacijami opazovalkami. Celotna struktura Alpske konvencije, skupaj z deklaracijami, poročili o stanju in različnimi omrežji, je postala neizmeren vir idej in znanja. Zato prav nič ne preseneča, da je njenemu zgledu sledila tudi Karpatska konvencija, proti izkušnjam iz Alp pa z zanimanjem pogledujejo tudi številna druga svetovna gorska območja.

Novičnik
Da bi vam priskrbeli najboljše informacije na naši spletni strani, uporabljamo piškotke. Če želite nadaljevati z uporabo naše spletne strani, vas prosimo, da sprejmete njihovo uporabo.