Alpska mesta so bila eden izmed poudarkov drugega novinarskega festivala v Innsbrucku (»Internationale Tage der Information«). 13. maja je Stalni sekretariat sodeloval pri organizaciji okrogle mize, posvečene alpskim mestom in njihovi vlogi v trajnostnem razvoju.
Okrogla miza je bila zasnovana na 9. Poročilu o Stanju Alp (RSA 9) o alpskih mestih, ki je nastalo v okviru švicarskega predsedovanja Alpski konvenciji (2021–2022). Poročilo pod drobnogled postavi ekološke, gospodarske in družbene vloge mest za trajnostni razvoj v Alpah. Poleg tega poročilo predstavi alpska mesta kot »vroče točke« težav, ki jih povzročajo širjenje mestnih območij, podnebne spremembe ali gospodarska preobrazba, hkrati pa tudi kot ključni del rešitve zanje. Ad hoc delovna skupina za pripravo RSA 9 je sklenila, da imajo alpska mesta, čeprav so pogosto razmeroma majhna, podobno vlogo kot do desetkrat večja mesta v območjih izven gora.
Za okroglo mizo so sedeli trije strokovnjaki na temo alpskih mest: Ingrid Fischer, predsednica društva Alpsko mesto leta in druga županja mesta Sonthofen im Allgäu/DE; Helen Lückge, soavtorica RSA 9; ter Wolfgang Andexlinger, vodja urbanega načrtovanja v mestu Innsbruck. Dogodek je moderiral Dominik Prantl, novinar Süddeutsche Zeitung.
Tekom razprave so udeleženci okrogle mize raziskovali raznolike vidike alpskih mest in njihove vloge v trajnostnem razvoju. Wolfgang Andexlinger je predstavil lokalen vidik in trenuten razvoj Innsbrucka postavil v kontekst.
Ingrid Fischer je delila svoje izkušnje iz manjšega alpskega mesta čez mejo in izpostavila dodano vrednost vsealpskega sodelovanja v okviru društva Alpsko mesto leta, ki vključuje izmenjavo dobrih praks, večstransko motiviranje in združevanje moči pri reševanju podobnih težav v celotnih Alpah.
Ena izmed glavnih tem pogovora je bilo tudi pet scenarijev za alpska mesta, ki sestavljajo RSA 9: »S skupnimi močmi«, »Veliko tveganje/velik izkupiček«, »Eko vzorčno mesto«, »Pristop, ki temelji na prebivalcih« in »Zasilna zavora«. Scenariji prikazujejo možen prihodnji razvoj alpskih mest do leta 2050 in ne vključujejo le pozitivnih, temveč tudi številne kritične vidike razvoja, ki so odvisni od strateških odločitev mest.
Glavno sporočilo je, da alpska mesta ne delujejo niti ne obstajajo izolirana od okolice. »Pomembno je, da jih dojemamo kot omrežje ter da se ozremo k sosedom in prepoznamo, s kom imamo dovolj stičnih točk za uspešno sodelovanje,« je dejala Helen Lückge, ki je poudarila pomen upoštevanja neposredne okolice posameznih mest.