Generalna sekretarka Alenka Smerkolj je zastopala Alpsko konvencijo na 28. zasedanju konference pogodbenic (COP28) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je potekala v Združenih arabskih emiratih med 30. novembrom in 12. decembrom 2023.
Konferenca se bo v zgodovino zapisala kot prvi COP, kjer je bil izrecno poudarjen »odmik« od fosilnih goriv – čeprav je to le majhen korak v smeri ciljev Pariškega sporazuma.
Po konferenci imajo razlog za veselje tudi gorska območja, saj se v besedilu tokrat prvič večkrat poudarjeno, da je treba goram nameniti posebno pozornost, odločeno pa je bilo tudi, da bo na naslednjem zasedanju Pomožnega telesa za znanstveno in tehnološko svetovanje (SBSTA) junija 2024 potekal dialog o gorah in podnebnih spremembah.
Alpska konvencija je na konferenci delila vpogled v svoje delo in izkušnje, ozaveščala o gorskih vprašanjih in se povezovala z drugimi gorskimi območji.
Generalna sekretarka Smerkolj je v svojem govoru na visoki ravni izpostavila ranljivost in posebnost gora, predstavila Alpsko konvencijo kot uspešen primer nadnacionalnega sodelovanja ter opozorila na pomen izobraževanja o podnebnih spremembah, ki je ena izmed prednostnih nalog slovenskega predsedovanja. Na istem segmentu na visoki ravni so imeli ambiciozne govore tudi številni ministri in komisar Evropske unije za podnebje.
Sodelovala je v razpravah na dveh spremljevalnih dogodkih, in sicer na temo »Gore priložnosti: kako pridobiti sredstva za prilagajanje podnebnim spremembam« v organizaciji UNEP-ovega programa Adaptation@Altitude ter »Postavljanje gora in kriosfere v ospredje mednarodnih porcesov« v organizaciji Partnerstva za gore. Oba posnetka sta na voljo na kanalu ICCI.
Generalna sekretarka se je prav tako udeležila dvostranskih srečanj z drugimi gorskimi omrežji, vključno z Andi in Hindukuš Himalajo. To je bila priložnost, da je svoje sogovornike seznanila s tekočimi aktivnostmi Alpske konvencije in izvedela, kakšno je stanje v drugih gorskih državah.
»Nadnacionalno sodelovanje je v središču našega skupnega odziva na podnebno krizo. Je gonilna sila tako Alpske konvencije kot Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Naša odgovornost je, da posredujemo jasno sporočilo, da pogodbenice sprejemajo nujne in odločne ukrepe za doseganje ciljev blaženja podnebnih sprememb in krepitev prizadevanj za prilagajanje,« je poudarila generalna sekretarka Smerkolj.