Aprila je Agencija Republike Slovenije za okolje v Ljubljani v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor gostila sestanek Delovne skupine za varstvo tal Alpske konvencije.
Blanka Bartol, vodja slovenske delegacije pri Alpski konvenciji, je v imenu ministrstva pozdravila udeležence sestanka. Temu so sledile živahne razprave o tekočih dejavnostih: posodobitvi Akcijskega načrta za tla v Alpah (ASAP), pripravi tehničnih smernic za varstvo tal na alpskih gradbiščih, svetovalnih dogodkih o varstvu tal in prostorskem načrtovanju, Uredbi EU o spremljanju tal, osnutku informativnega lista o podnebju in tleh, ki ga je pripravil Odbor za alpsko podnebje, ter o aktualnih dejavnostih drugih partnerjev na področju alpskih tal. Razpravljalo se je tudi o začetnih usmeritvah za prihodnje skupne dejavnosti od leta 2027 dalje.
Slovenska delegacija je organizirala strokovno ekskurzijo na Ljubljansko barje. Udeleženci so si v spremstvu strokovnjaka z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ogledali in spoznali šotna tla. Za namen srečanja je bil pripravljen tudi pedološki profil tal.
Več strokovnjakov je predstavilo in prikazalo zgodovino barjanskega območja, ki je sprva sestavljalo več metrov debelih plasti šote, na katerih je stala prazgodovinska koliščarska naselbina, ter način življenja v teh posebnih razmerah tistega časa. Med strokovno ekskurzijo je bil kot primer dobre prakse obnove šotišč ter izzivov in rešitev upravljanja obiskovalcev predstavljen slovenski projekt Wetman.
Ekskurzija je v praksi prikazala izjavo Delovne skupine za varstvo tal Alpske konvencije »Ohranjanje barij v Alpah«. Poudarjen je bil pomen šotišč z vidika njihovih ekosistemskih storitev za kakovost življenja ter obseg izgub šote v zadnjih stoletjih. Izpostavljena je bila tudi nujnost varstva in obnove šotišč v Alpah in njihovi okolici.
Srečanje je uspešno izpostavilo pomen varstva šotišč in varstva tal ter sodelovanja na obeh področjih v alpskem prostoru.
