Delegacije alpskih držav in opazovalk so se 26. marca 2025 zbrale v Rimu, Italija, na prvi seji Stalnega odbora v okviru novega italijanskega predsedovanja Alpski konvenciji.
Sejo je gostil Švicarski inštitut, otvorila pa sta jo švicarski veleposlanik v Italiji Njegova Ekscelenca Roberto Balzatretti ter generalni direktor za evropske in mednarodne zadeve ter trajnostne finance (AEIF) na italijanskem Ministrstvu za okolje in energetsko varnost Alessandro Guerri.
Delegacije so prejele najnovejše informacije o aktivnostih italijanskega predsedstva, ki so bile izvedene v prvih tednih predsedovanja, ter o prihodnjih dogodkih in naslednjih korakih. Sem spada tudi pregled začetega dela v okviru priprave 11. Poročila o stanju Alp o alpskih ledenikih, permafrostu in vodnem krogu, ki ga je podal predsedujoči ad hoc delovni skupini Raffaele Rocco (AvtonomnaI th regija Dolina Aoste). Delovna skupina se je prvič sestala 5. in 6. marca v Bolzanu/Boznu. Razprava je tekla na temo morebitnega težišča poročila, ki bi lahko temeljilo na analizah naravnega okolja in družbenih učinkov, pristopih reševanja konfliktov ter političnih priporočilih.
Naslednji ključni cilj Italije je priprava akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost, ki ga na osnovi v okviru preteklega slovenskega predsedovanja pripravlja Posvetovalni odbor za alpsko biotsko raznovrstnost, ki mu predseduje Italija. Akcijski načrt naj bi definiral ukrepe (tako sektorske kot medsektorske) za doseganje prednostnih ciljev za alpsko biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki bodo usklajeni z globalnimi cilji za alpsko biotsko raznovrstnost (Globalni okvir za biotsko raznovrstnost). Poudarjen je bil pomen zagotavljanja sinergij pri izvajanju nove Uredbe o obnovi narave na alpskih in čezmejnih območjih.
Na dnevnem redu seje Stalnega odbora je bila tudi izmenjava o lokalnih ukrepih za prilagajanje na podnebne spremembe. Ukrepanje na lokalni ravni je ključno za spopadanje s podnebnimi spremembami, a občine za to pogosto nimajo na voljo ustreznega znanja, orodij ali virov. Predsedstvo zato namerava zbrati in deliti primere dobrih praks iz celotnih Alp, v kar bodo vključili tudi Posvetovalni odbor za alpsko podnebje ter PLANALP.
Predsedujoča Delovni skupini Urejanje prostora in trajnostni razvoj je predstavila rezultate ESPON-ovega projekta »Interface Territories across the Alpine region (vmesna območja v alpski regiji; InTerAlp)«. V okviru projekta je bilo ugotovljeno, da območja, ki se nahajajo na obrobju Alp, zaznamujejo veliki kontrasti med gorami in nižinami, predstavljeni pa so tudi edinstveni izzivi, s katerimi se ta območja soočajo, ter njihov pomen za oblikovanje politik.
Zadnja točka dnevnega reda je bila posvečena alpski kulturi, še enemu izmed prednostnih področij italijanskega predsedovanja. Italija želi v tem času raziskati, kako aktivnosti in alpska kultura, še posebej nesnovna kulturna dediščina, prispevajo k družbeni koheziji in blaginji gorskega prebivalstva. S tem namenom so ustanovili prostovoljno delovno skupino, ki bo nadaljevala delo na to temo in spodbujala konkretne aktivnosti.
Seja Stalnega odbora se je zaključila z ogledom vile Maraini, v kateri deluje Švicarski inštitut in iz katere se razprostira čudovit razgled na Rim.
