Združeni narodi so 22. maj razglasili za mednarodni dan biotske raznovrstnosti, s čimer želijo ozaveščati o grožnjah, ki pretijo biotski raznovrstnosti in ekosistemom po svetu. Tema letošnjega leta je »harmonija narave in trajnostnega razvoja«, kar se sklada tudi z vizijo Alpske konvencije. Večletni program dela Alpske konference, ki določa usmeritev za obdobje 2023–2030, namreč izpostavlja pomen ukrepanja na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov.
Biotska raznovrstnost je temelj naše preskrbe s hrano, blaginje in zdravja. Nujna je za kakovost življenja, saj skupnostim omogoča, da so uspešne. Zdrava in uspešna biotska raznovrstnost prispeva k bogatim in raznolikim ekosistemom v Alpah. Vendar pa tem krhkim okoljem vedno bolj grozijo podnebne spremembe, spremembe in konflikti v zvezi z rabo tal ter onesnaževanje.
Da bi se tem izzivom zoperstavili, je Alpska konvencija tekom slovenskega predsedovanja (2023–2024) pripravila strateške usmeritve o biotski raznovrstnosti v Alpah, ki pomagajo pri prenosu ciljev globalnega okvirja za biotsko raznovrstnost na raven Alp ter usmerjajo njihovo izvajanje. Na mednarodni dan biotske raznovrstnosti je Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije, v svoji izjavi poudarila pomen sodelovanja z mednarodnimi partnerji, kot je Konvencija o biološki raznovrstnosti, pri izvajanju globalnega okvirja za biotsko raznovrstnost v Alpah.
Strateške usmeritve za biotsko raznovrstnost temeljijo na štirih stebrih (ohranjanje, povezljivost, obnova in spremljanje stanja) ter upravljanju. Na voljo je v štirih alpskih jezikih in angleščini. Ti procesi bodo nadalje definirani v Akcijskem načrtu za alpsko biotsko raznovrstnost, ki ga trenutno pripravlja Posvetovalni odbor za alpsko biotsko raznovrstnost. Varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti tako ostaja prioriteta tudi tekom italijanskega predsedovanja Alpski konvenciji.