Topics

Alpe predstavljajo izjemen ekološki sistem z raznolikim rastlinstvom in živalstvom, a ta biotska raznovrstnost se sooča s številnimi pritiski. Alpska konvencija prispeva h krepitvi skupnih prizadevanj za zaščito tega edinstvenega okolja.

Temperature v Alpah rastejo skoraj dvakrat hitreje kot na preostanku severne poloble, kar močno vpliva na alpsko okolje. Alpska konvencija blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje obravnava kot celostno, presečno temo.

V današnjem času energija predstavlja podstat skoraj vseh človekovih dejavnosti. Nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije je ključno za upočasnitev podnebnih sprememb. Uravnoteženje potreb po energiji z varstvom narave je prioriteta Alpske konvencije. 

Alpsko krajino močno zaznamujejo gozdovi, ki pokrivajo več kor 40 % ozemlja. Vzdrževanje zdravja teh gozdov je pomembno za varstvo pred naravnimi nevarnostmi, obnovljive vire surovin in energije ter prispevek k blaženju podnebja.

Za izvajanje Alpske konvencije morajo biti gospodarske dejavnosti usmerjene v nizkoogljični model z učinkovito rabo virov in morajo prispevati k izboljšanju okolja in družbe.

Alpska konvencija si prizadeva za varstvo in spodbujanje kmetijskih sistemov, ki so prilagojeni lokalnim pogojem in ki so tako okoljsko kot tudi družbeno vzdržni.

Divje alpske krajine so izrazito podvržene naravnim nevarnostim in tveganja zaradi podnebnih sprememb še naraščajo. Obveščanje javnosti in preprečevanje učinkov sta dva ključna cilja Alpske konvencije.

Alpe imajo bogato kulturno in jezikovno pestrost, ki jo ohranja skoraj 15 milijonov prebivalcev in prebivalk. Pomembno je, da se zavedamo sprememb v gibanju prebivalstva in poudarimo povezave med kulturo in okoljem.

Alpsko prebivalstvo izjemno ceni svoje naravno okolje. Da bi zagotovili visoko kakovost življenja, je treba to dobrino prepoznati in ohraniti, hkrati pa se moramo spoprijeti s specifičnimi izzivi tega prostora.

Alpska tla so ključnega pomena za vse vidike življenja v regiji, a so pod velikim pritiskom zaradi podnebnih sprememb in sprememb rabe tal. Alpska konvencija si prizadeva za njihovo ohranjanje s poudarkom na ohranjanju rodovitnosti, nadzorovanju erozije in omejevanju pozidave.

V Alpah je manj kot 20 % površine primerne za poselitev. To pomeni, da je ključnega pomena trajnostno usklajevanj konkurenčnih zahtev po tem prostoru, ki ga je treba izvajati čezmejno in medsektorsko.

Ljudi privlačita naravna lepota in kulturna dediščina Alp, zato ni presenetljivo, da je turizem eden izmed glavnih virov zaslužka. Varstvo te dediščine zahteva uravnotežen pristop, ki temelji na trajnostnem turizmu.

Alpe ležijo v osrčju Evrope, prečkajo pa jih številni veliki mednarodni prometni koridorji. Eden glavnih ciljev Alpske konvencije je spodbujati trajnostni promet, še posebej prehod tovornega in potniškega prometa s cest na železnice.

Alpe so vir sladke vode za velik del Evrope, a je upravljanje konkurenčnih rab lahko zahtevno, enako pa velja tudi za obravnavanje naravnih nesreč, ki jih povzroči voda. To narekuje ohranjanje in obnovo zdravih vodnih sistemov, tudi preko meja.