Kako se spopasti z izzivi, s katerimi se soočajo gore po svetu? Kateri so obstoječi okviri za lažjo izmenjavo najboljših praks? Ta in druga vprašanja so bila v središču sklopa pod vodstvom Alpske konvencije na mednarodni gorski konferenci 17. septembra v Innsbrucku (Avstrija).
Delavnica, na kateri so sodelovali predstavniki in predstavnice različnih gorskih regij in mednarodnih organizacij z vsega sveta, je obravnavala povezavo med znanostjo in politiko na področju regionalnega upravljanja gorskih območij.
Devet predstavitev se je osredotočalo na vlogo znanosti in raziskav pri razumevanju kompleksnih medsebojnih vplivov na okolje v gorskih ekosistemih, informiranju pri odločanju in izmenjavi najboljših praks. Govorniki in govornice, ki so zastopali raziskovalno in upravno stran ter pokrivali številne največje gorske verige našega planeta, so predstavili svoje poglede:
- UNEP – Sekretariat Karpatske konvencije: Sodelovanje na področju znanstvene politike v okviru Karpatske konvencije
- Andska gorska pobuda: Upravljanje znanja in dialog med znanostjo in politiko za učinkovito upravljanje gora
- CIPRA International: Evidentiranje upravljanja za biotsko raznovrstnost v Alpah
- UNEP - Kavkaška mreža za trajnostni razvoj gorskih regij: Druga izdaja kavkaških okoljskih obetov
- ISCAR: ISCAR in njegova vloga v sistemu upravljanja alpskega prostora
- Alpska konvencija: Povezava med znanostjo in politiko v Okvirni konvenciji, protokolih in nedavnih procesih Alpske konvencije
- Mountain Research Initiative: Ureditev mednarodnih in večstranskih okoljskih sporazumov v svetovnih gorah
- Univerza v Gradcu: Od donatorske do regionalne znanstveno usmerjene politike – izkušnje s pristopom od spodaj navzgor v visokogorski Aziji
- Mreža ARCOS: Povezovanje znanosti in politike: Spoznanja iz dela ARCOS v afriških gorah (spletna predstavitev)
V drugi polovici delavnice je potekala odprta razprava o sedanji in prihodnji vlogi znanosti v procesih regionalnega upravljanja ter o razumevanju raziskovalnih potreb nosilcev in nosilk odločanja. Preučila je tudi koristi medregionalne izmenjave. Udeleženci in udeleženk so izpostavili različne regionalne in mednarodne perspektive, vendar je bila ena od skupnih tem pomen najnovejših informacij in znanstvenih spoznanj za učinkovito odločanje. Več govornikov in govornic je omenilo tudi potrebo po močnem spremljanju ter sodelovanju med nosilci in nosilkami odločanja in znanostjo.
Alpska konvencija je izkoristila tudi priložnosti za mreženje, ki jih ponuja konferenca, in na stojnici na glavnem prizorišču predstavila različne publikacije in promocijsko gradivo. V veselje nam je bilo poklepetati s toliko ljudmi iz gorske raziskovalne skupnosti po vsem svetu!
Poleg bogatega programa mednarodne gorske konference (14.–18. september) je prisotnost številnih mednarodnih partnerjev Alpske konvencije ter predstavnikov in predstavnic drugih gorskih regij zagotovila redke priložnosti za dvostranska srečanja v mestu in tudi v prostorih Stalnega sekretariata Alpske konvencije. Poleg številnih soorganizatorjev in soorganizatork ter govornikov in govornic delavnice so bili med njimi sekretariat Gorskega partnerstva FAO, Univerza Svobodne države (Južna Afrika), GLOMOS in Global Mountain Biodiversity Assessment. Ob tej priložnosti smo razpravljali o nedavnih dogodkih v svetovni gorski skupnosti in okrepitvi že tako tesnega sodelovanja med gorskimi regijami na svetovni ravni, s čimer se je ponovno potrdil naš skupni glas na svetovnem prizorišču.
