Partnerji

Alpska konvencija ima partnerje, ki so aktivni na različnih ravneh. Z nekaterimi izmed njih so bili podpisani sporazumi o sodelovanju (Memorandum of Understanding) z namenom natančnejše določitve oblik medsebojnega sodelovanja. 

Alpska konvencija mednarodno zelo plodno sodeluje po vsem svetu in prispeva k izmenjavi izkušenj in dviganju ozaveščenosti o specifičnosti gorskih območij. Hkrati je cilj, ki ga Alpska konvencija pomaga doseči tudi prispevanje k izgradnji globalnega sistema, ki bo predstavljal interese gorskih regij in ščitil njihov uravnovešen in trajnosten razvoj. 

V nadaljevanju je kratko predstavljena mednarodna dimenzija aktivnosti Alpske konvencije.

Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) 
Alpska konvencija je bila aktivna v okviru UNFCCC (United Nations Framework Convention On Climate Change) z namenom dviganja ozaveščenosti o podnebnih spremembah na področju »gorske dimenzije« podnebnih sprememb. Prvi vzporedni dogodek "Mednarodni dan gora" ("International Mountain day") je bil organiziran v Durbanu (Južna Afrika) leta 2011, vzporedno s COP 17; drugi pa v Dohi leta 2012, vzporedno s COP 18. Na enodnevnem vzporednem dogodku so sodelovali predstavniki večine organizacij, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem gora po svetu. Stalni sekretariat Alpske konvencije je aktivno sodeloval na obeh dogodkih. 

Mednarodno partnerstvo za trajnostni razvoj na gorskih območjih 
Gorsko partnerstvo (Mountain Partnership) je bilo ustanovljeno kot "partnerstvo tipa 2", v okviru Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, kot prostovoljno združenje, katerega cilj je oblikovanje platforme za sodelovanje med državami, organizacijami in nevladnimi organizacijami, ki jih zanima področje trajnostne zaščite gora. Pravna osnova za njegovo ustanovitev je 13. člen Agende 21 ter 42. člen Johannesburškega akcijskega načrta. Trenutno Gorsko partnerstvo vključuje 50 držav, 16 meddržavnih organizacij ter 143 večjih skupin (organizacije civilne družbe, nevladne organizacije in zasebni sektor), vključno z Alpsko konvencijo. Sekretariat partnerstva gostuje pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization of the United Nations - FAO) v Rimu (IT).

Vsako leto 11. decembra Stalni sekretariat Alpske konvencije proslavlja mednarodni dan gora z organizacijo kulturno-literarnega festivala Brati gore.

Konvencija o biotski raznovrstnosti
leta 2018 je Konvencija o biotski raznovrstnosti obeležila 25-obletnico varovanja Zemlje. Promovira dobrobit narave in ljudi in je strukturirana v skladu z naslendnjmi cilji:

  1. varovanje biološke raznovrstnosti;
  2. trajnostna raba komponent biološke raznovrstnosti;
  3. pravična in enakopravna delitev dobrobiti, ki izhajajo iz izrabe genetiskih virov.

Upoštevajoč pomembno vlogo, ki jo gore igrajo v okviru biološke raznovrstnosti na eni strani ter Protokol Alpske konvencije o varstvu narave in urejanje krajine na drugi, je bil 29. maja 2008 v Bonnu (DE) podpisan Sporazum o sodelovanju med Alpsko konvencijo, Karpatsko konvencijo in Konvencijo o biotski raznovrstnosti z namenom olajšanja izmenjave informacij in izkušenj med podpisnicami ter formalizacije sodelovanja za izvajanje Konvencije o biotski raznovrstnosti in programa dela o biotski raznovrstnosti v gorah.

Alpska konvencija je prvi primer mednarodne pogodbe, ki se osredotoča na čezmejno gorsko območje. Števila področja s katerimi se ukvarja Alpska konvencija so zanimiva tudi za druga gorska območja po svetu. Zato aktivnosti Alpske konvencije vključujejo tudi "mednarodni vidik", v obliki neposredne in posredne podpore in sodelovanja z relevantnimi vladnimi organi drugih gorskih območij po svetu. Takšna sodelovanja vodijo k plodnim izmenjavam po vsem svetu in k izgradnji globalne platform za predstavljanje interesov gorskih regij.  

V nadaljevanju so kratko predstavljena sodelovanja Alpske konvencije z drugimi gorskimi verigami po svetu. 

Karpatska konvencija
Okvirna konvencija za zaščito in trajnostni razvoj Karpatov (Karpatska konvencija) je bila podpisana leta 2003 s strani Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške, Srbije in Ukrajine. V veljavo je vstopila leta 2006. Tako kot Alpsko konvencijo tudi Karpatsko konvencijo sestavljajo okvirna konvencija in njeni tematski protokoli (o biodiverziteti, upravljanju gozdov in turizmu). Pobuda za začetek pogajanj o Karpatski konvenciji je bila dana s strani Regionalne pisarne za Evropo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP-ROE), ki tudi gosti začasni sekretariat konvencije. 

Pogodbenice Alpske konvencije (predvsem Italija in Avstrija) so imele aktivno vlogo v procesu ustanavljanja Karpatske konvencije po tem, ko je bilo tekom leta 2002, ki je bilo s strani Generalne skupščine Združenih narodov razglašeno za Mednarodno leto gora, ustanovljeno "Alpsko-Karpatsko partnerstvo". 13. decembra 2006 sta predsedstvi in sekretariata Alpske in Karpatske konvencije podpisali Sporazum o sodelovanju. Od takrat je sodelovanje med obema konvencijama, še posebej pa med obema sekretariatoma, izjemno aktivno in plodno. Kjer je to smiselno so v luči ekonomičnosti oblikovane skupne delegacije za mednarodne dogodke. 

Resolucija Dinarskih držav
Alpska konferenca je leta 2006 na pobudo Italije razglasila območje Zahodnega Balkana za območje "prioritetnega pomena za sodelovanje" z Alpsko konvencijo. V času Slovenskega predsedstva je bil leta 2009 začet proces za oblikovanje skupne deklaracije za dinarsko regijo. 

Resolucija Dinarskih držav (o trajnostnem razvoju območja Dinarskega loka) je bila dogovorjena leta 2010 in sprejeta 9. marca 2011 s strani ministrov in visokih predstavnikov Albanije, Hrvaške, Črne Gore, Kosova, Makedonije in Slovenije, na vzporednem dogodku XI. Alpske konference. Ta resolucija postavlja temelje za morebitni bodoči instrument mednarodnega prava, podoben Alpski in Karpatski konvenciji. 

Pireneji 
Pireneji predstavljajo področje pomembne krajine in rezervoar biotske raznovrstnosti treh držav (Francije, Španije in Andore). Pirenejski observatorij za podnebne spremembe (The Pyrenees Climate Change Observatory) je bil ustanovljen januarja 2010 s strani Delovne skupnosti za Pireneje, z glavnim ciljem slediti in razumeti evolucijo podnebja v Pirenejih, omejevanje njegovih vplivov in zagotavljanje prilagoditev na njegove posledice skozi strategije prilagajanja za družbeno-ekonomski sektor in najbolj občutljiva naravna območja. Sodelovanje med Stalnim sekretariatom Alpske konvencije in Pirenejskim observatorijem za podnebne spremembe poteka. 

Gorsko sodelovanje na Kavkazu 
Kavkaško gorovje povezuje območje med dvema morjema, z edinstvenimi geološkimi in okoljskimi značilnostmi. S ciljem zaščite okolja in podpore trajnostnega razvoja so kavkaške države (Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Iran, Rusija in Turčija) stopile skupaj na sestanku "Pooblaščenih predstavnikov za razvoj pravnih instrumentov za zaščito ekosistema kavkaškega gorstva" leta 2001, kjer so podpisale resolucijo, v kateri priznavajo potrebno po pravnem inštrumentu. 

Eden prvih korakov za sodelovanje v Kavkaški regiji je bil narejen skozi oblikovanje sinergij med obstoječimi projekti in spodbujanjem multilateralna partnerstva na področju gorskih vprašanj v regiji, kot tudi z drugimi gorstvi po svetu. Projekt "Trajnostni razvoj kavkaške gorske regije" se je začel po zgledu omrežja "Povezanost v Alpah" ter s finančno pomočjo Alpskih držav, s ciljem oblikovanja osnutka razvojnega programa osmih vasi. 

Centralna Azija 
Gorsko partnerstvo v Centralni Aziji se je začelo leta 2000 z oblikovanje Gorskega partnerstva za Centralno Azijo (Central Asian Mountain Partnership – CAMP) v Kazahstanu, Kirgizistanu in Tadžikistanu. Glavni cilj projekta je bil promocija trajnostnega gorskega razvoja z namenom zagotavljanja boljših življenjskih pogojev za revno večino gorskega prebivalstva. V prvi fazi svojega delovanja je CAMP aktivno deloval na štirih področjih: poraba virov, razvoj proizvodov in njihovo trženje, razvoj vasi ter politični dialog. Leta 2003 je CAMP po vzoru omrežja "Povezanost v Alpah" ustanovil "Povezanost gorskih skupnosti Centralne Azije" (Central Asian Mountain Communities – AGOCA), kot omrežje gorskih skupnosti s ciljem promocije interesov gorskih skupnosti, izboljšanja komunikacije med gorskimi vasmi ter izmenjavo znanja in izkušenj. Dandanes AGOCA združuje preko 40 sodelujočih vasi in je referenčna organizacija za koordinacijo čezmejnih sodelovalnih projektov.

Stalni sekretariat Alpske konvencije sodeluje z CAMP in AGOCA, nekatere vlada Alpskih držav pa tudi finančno podpirajo manjše projekte v Kazahstanu, Kirgizistanu in Tadžikistanu. 

Andi 
Leta 2007 sta Argentina in Peru dali politično pobudo za oblikovanje "Andske pobude". Na konferenci, ki je bila organizirana v Tucumanu (Argentina) so vladni predstavniki Argentine, Bolivije, Ekvadorja, Kolumbije, Peruja in Venezuele podpisali t. i. Tucumansko deklaracijo za spodbujanje trajnostnega razvoja gorskih območjih subregije. Deklaracija je bila uradno predstavljena Alpski konvenciji na seji Stalnega odbora oktobra 2007. Alpska konvencija je potrdila pripravljenost na sodelovanje z Andsko pobudo. 

Proces Gozdovi Evrope 
Stalni sekretariat Alpske konvencije je leta 2009 dobil status opazovalke v procesu Gozdovi Evrope in ga je izkoristil za prispevanje k vsebini razprave. Ministrska konferenca junija 2010 je začela pogajanja za oblikovanje pravno zavezujočega instrumenta, o katerem trenutno potekajo dogovori. Na teh pogajanjih so konkretni z gozdovi povezani protokoli Alpske in Karpatske konvencije predstavljali pomembno referenco.

Info točke


Stalni sekretariat se je v želji, da se Alpsko konvencijo približa prebivalcem v državah pogodbenicah, odločil vzpostaviti info točke po celotnem območju alpskega loka. Sedem dogovorov o sodelovanju  s partnerskimi organizacijami je že bilo podpisanih. 

Skupni cilj tovrstnega sodelovanja je širjenje  znanja o  Alpski konvenciji ter ozaveščanje o pomembnosti implementacije njenih ciljev tudi na področjih, ki niso v neposredni bližini sedežev Stalnega sekretariata ali pristojnih ministrstev. Tesna povezanost info točk z ozemljem, kjer se nahajajo,  spodbuja  uresničevanje ciljev Alpske konvencije z  vključevanjem lokalnega prebivalstva, uprave, turistov, lokalnih institucij ter širokega spektra javnih in zasebnih organizacij.  Glavni cilj info točk  je  širši od širjenja informacij, saj skladno s podpisanim Dogovorom delujejo  kot vez med Stalnim sekretariatom in ozemljem info točke. 

Osebje info točk je primero usposobljeno in je pripravljeno na predajanje znanja in širjenje ozaveščenosti o pomenu Alpske konvencije v regiji. Info točke so opremljene z promocijskim materialom,  ki ga zagotovi Stalni sekretariat. 

Spodnji zemljevidprikazuje že vzpostavljene info točke na območju podpisnic Alpske konvencije.

Wir verwenden Cookies, um Sie auf unserer Webseite bestmöglich mit Informationen versorgen zu können. Wenn Sie diese Webseite weiterhin nutzen, akzeptieren Sie die Verwendung von Cookies.