Alpski lok povezuje osem držav: Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Lihtenštajn, Monako, Slovenijo in Švico. V alpskem prostoru živi okoli 14 milijonov ljudi, vsako leto ga obiščejo milijoni turistov. To je tudi razlog, da moramo številne skupne izzive in razvojna vprašanja obravnavati v okiru odgovornega mednarodnega usklajenega delovanja na področju urejanja prostora, prometa, energije, turizma in drugih ukrepov.
Ministri alpskih držav so na srečanju, ki je potekalo od 9. do 11. oktobra 1989, prav zato sprejeli sklep o pripravi osnutka sporazuma, ki bo urejal vprašanje varstva in trajnostnega razvoja Alp.
Konvencijo o varstvu Alp (Alpsko konvencijo) so 7. novembra 1991 v Salzburgu v Avstriji podpisale Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Švica, Lihtenštajn in EU. Slovenija je Alpsko konvencijo podpisala 29. marca 1993, Kneževina Monako pa je postala pogodbenica s podpisom posebnega dodatnega protokola. Alpska konvencija je začela veljati 6. marca 1995.
Alpska konvencija je v svetovnem merilu prva konvencija o varstvu nekega gorskega območja, ki je zavezujoča po mednarodnem pravu. Prvič se ena od transnacionalnih gorskih regij obravnava kot geografska celota, kot skupno območje, ki se tudi sooča s skupnimi izzivi. To je “revolucionarna novost” Alpske konvencije, ki ji je pozneje sledila še Karpatska konvencija. Danes izkušnje Alpske konvencije z zanimanjem spremlja več drugih območij (Kavkaz, Srednja Azija, Andi).