Dobrodošli na spletnih straneh Alpske konvencije!
Glavni namen spletnih strani Alpske konvencije je doseči vse, ki so kakorkoli povezani z Alpami, in jih redno obveščati o dogajanju v alpskem prostoru.
Območje Alp je zelo pomembno ne le za tam živeče ljudi, temveč tudi za prebivalce drugih regij, ki so z Alpami povezani, jih obiskujejo zaradi oddiha in sprostitve, uporabljajo vodo, ki priteka iz alpskega visokogorja, in kakovostne proizvode alpskega kmetijstva ipd.
Po drugi strani pa je prav intenzivna raba alpskega prostora tista, ki njegove funkcije vse bolj ogroža. Edini način, kako preprečiti nastajanje nepopravljive škode v naravnem okolju in ekosistemu je uravnoteženje gospodarskih interesov s potrebami ljudi in prek tega vastvo ekosistemov.
To je bil tudi poglavitni razlog za nastanek Alpske konvencije: vseh osem držav, katerih del ozemlja leži v alpskem loku, se je dogovorilo, da bo na področju trajnostnega razvoja oblikovalo skupno politiko, na podlagi katere bosta možna tako varstvo kot tudi ohranjanje tega edinstvenega dela sveta, kjer naravni, gospodarski in kulturni dejavniki določajo meje regij, ki ne sovpadajo vedno z nacionalnimi mejami, zaradi česar je potrebno usklajevanje političnih ukrepov na mednarodni ravni.
Na podlagi gornjih ugotovitev so alpske države 7. novembra 1991 podpisale Konvencijo o varstvu Alp (Alpsko konvencijo) in tako Alpam priznale status edinstvenega, skupnega območja, ki potrebuje skupen razvoj in skupno politiko ohranjanja.
Alpska konvencija izraža globalno zavedanje o pomenu gora, opredeljuje našo odgovornost do alpskega sveta in nas opozarja tako na potenciale kot tudi izzive, ki se kažejo za razvoj tamkajšnje naravne, kulturne in družbene dediščine.
Alpska konvencija želi razvijati skupno dediščino na območju Alp in jo ohraniti za prihodnje generacije v obliki transnacionalnega sodelovanja med alpskimi državami, regijami in lokalnimi organi in ob sodelovanju znanstvenoraziskovalne skupnosti, zasebnega sektorja in civilne družbe.
Alpska konvencija je zaradi svojega celovitega pristopa za zgled drugim gorskim območjem in podobnim pobudam sodelovanja, kot je, denimo, Karpatska konvencija.