Regula Imhof
namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije
Drugo Poročilo o stanju Alp je odslej na razpolago. Prvič ponuja obširen pregled vseh strokovnih in pravno relevantnih aspektov teme voda v Alpah. Poročilo vsebuje detajlirane in regionalno diferencirane informacije o razmerah vodnih resurz, vodne kakovosti in kvantitete. Ekonomski in socialni vidiki koriščanja vode so prav tako obravnavani kot pa tudi vloga naravnih nevarnosti in učinki podnebnih sprememb na vodno bilanco. Poleg tega ponuja pregled o zadevnih pravnih ureditvah ter ponuja priporočila za prihodnost.
Kot pomemben izziv je v poročilu omenjeno, da je potrebno izvajati integriran menedžment z riziki v boju proti naravnim nevarnostim, pripraviti je potrebno upravljalske načrte za porečja, zmanjšati je potrebno obstoječe obremenitve voda ter hidroenergijo trajnostno koristiti. Trenutno več kot 550 obstoječih hidroelektrarn v Alpah pridelajo vsaka po več kot 10 MW toka, k temu je treba še prišteti na tisoče majhnih naprav. Vedno večja poraba vode in podnebne spremembe so vodno gospodarstvo postavile pred nove izzive.
Tudi regionalne razlike kot neenakomerno razpolaganje z vodo so izzivi za alpsko vodno gospodarstvo. Vsealspki sliki, po kateri je na podlagi izrazitih količin padavin vode „preveč“ pa nasprotuje dejstvo, da že danes v nekaterih predelih v južnih Alpah vode primanjkuje.
Poročilo ne samo pokaže, da ima vodni režim v Alpah odločilen vpliv na vodni režim v Evropi, temveč, da se bo ta odvisnost v luči podnebnih sprememb še povečala. Ministri alpskih držav so Poročilo sprejeli na X. Alpski konferenci 12. marca 2009 v Evianu (Francija).
Za nadaljno obdelavo vsealpskih in alpsko-specifičnih tem za področje voda je Alpska konvencija ustanovila Platformo „Upravljanje voda v Alpah“.S Poročilom o stanju Alp na temo vode delo še ni v celoti opravljeno. Moramo zagotoviti, da se bodo v Poročilu opisani izzivi tudi še naprej obravnavali in da se bodo cilji za obravnavo alpskih voda tudi v resnici uresničili. Hidroenergija se bo obravnavala težiščno, ker je potrebna izgradnja obnovljih virov energije povezana tudi s pritiskom za koriščanje alpskih vodnih virov za pridobivanje energije. Tukaj lahko priprava smernic za uravnovešeno koriščanje hidroenergiije predstavlja pomoč za trajnostni razvoj alpskega prostora.
Platformo vodita v sopredsedovanju Avstrija in Švica in jo sestavljajo zastopnice in zastopniki pogodbenic Alpske konvencije ter na tem območju dejavni interesni zastopniki iz znanosti, gospodarstva in nevladnih organizaicj.