Konvencija – kratko in jedrnato: na tej spletni strani vam na kratek in jedrnat način predstavljamo najpomembnejše teme znotraj Alpske konvencije. Dinamičnost je v tem, da bodo na kratko opisane teme (kratko in jedrnato) na tej spletni strani v rednih presledkih aktualizirane v smislu obravnavanja najbolj aktualnih tem za Alpe.
Kdorkoli bi rad imel zbrane vse tekste – kratko in jedrnato – je na spletni strani dostopna knjiga – Alpe-osem držav, enotno ozemlje (pdf, 9MB), ki jo je izdal Stalni sekretariat Alpske konvencije marca 2009. Tam najdete tudi zanimive fotografije, ki oplemenitijo tekst.
7. Hribovsko kmetijstvo
Le malo več kot štiri odstotke prebivalcev Alp živi od kmetijstva. Samo v zadnjih 25 letih se je število kmečkega prebivalstva zmanjšalo za 40 odstotkov, posebno hitro pa upada tudi število dopolnilnih kmetij. Od leta 1980 sta dva od treh kmetov, ki jim je kmetijstvo zagotavljalo dodaten vir dohodka, to dejavnost opustila. Istočasno se je na celotnem območju Alp velikost kmetij povečevala, površina obdelanih kmetijskih zemljišč pa se je malenkostno zmanjšala. Košeni travniki zavzemajo več kot 80 odstotkov od skupno več kot 4 milijonov hektarov obdelanih površin, pomen tradicionalnega alpskega poljedelstva pa se vedno bolj zmanjšuje. Govedo še vedno predstavlja polovico domačih živali in ob vidnem upadu prašičereje se v številnih regijah hitro razvija ovčjereja.
Cilji Protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju hribovskega kmetijstva odražajo njegove številne funkcije: poudarjen je prispevek hribovskega kmetijstva k ohranjanju in urejanju kulturne krajine in ohranjanju poselitve. S spodbujanjem kmetijstva, ki je primerno kraju in prijazno okolju, protokol spodbuja učinkovite ukrepe za preprečevanje naravnih nesreč, ohranitev lepote in rekreacijske vrednosti alpske krajine. Podpira proizvodnjo kakovostnih izdelkov, ki so značilni za alpsko kmetijstvo. Zaradi dejstva, da pogojev v kmetijski proizvodnji v majhnih alpskih obratih ni mogoče primerjati s tistimi v nižinah, je potrebno zagotoviti spodbude, ki bi omogočile izravnavo omenjenih razlik. Protokol obravnava tudi ukrepe prostorskega načrtovanja, ki zagotavljajo potrebna zemljišča za kmetijsko rabo, tako da lahko hribovsko kmetijstvo izpolnjuje svoje naloge in pri tem poskrbi za ohranjanje ali obnavljanje raznolikih tradicionalnih prvin kulturne krajine.
Posebno pozornost posveča protokol tudi kraju primerni živinoreji in genetski raznolikosti pasem domačih živali in kulturnih rastlin. Finančno bi morali podpreti tiste projekte, ki bi ponovno uvajali vzrejo pasem domačih živali, ki so primernejše za planine in višje lege, kot pa so pasme, ki jih vzrejajo danes.