Konvencija – kratko in jedrnato: na tej spletni strani vam na kratek in jedrnat način predstavljamo najpomembnejše teme znotraj Alpske konvencije. Dinamičnost je v tem, da bodo na kratko opisane teme (kratko in jedrnato) na tej spletni strani v rednih presledkih aktualizirane v smislu obravnavanja najbolj aktualnih tem za Alpe. Kdorkoli bi rad imel zbrane vse tekste – kratko in jedrnato – je na spletni strani dostopna knjiga – Alpe-osem držav, enotno ozemlje (pdf, 9MB), ki jo je izdal Stalni sekretariat Alpske konvencije marca 2009. Tam najdete tudi zanimive fotografije, ki oplemenitijo tekst.
1. Alpe
Alpe so eden največjih naravnogeografskih prostorov v Evropi, kjer živi okoli 14 milijonov ljudi. V skladu z razmejitvijo, ki je bila določena v okviru Alpske konvencije, Alpe obsegajo območje veliko 190.959 km², ki v dolžino meri 1200 km in širino do 300 kilometrov. Alpski lok se vzpenja od morja in seže do vrha Mont Blanca 4807 metrov visoko. Alpsko gorovje se razteza prek osmih držav, pri čemer je delež Avstrije 28,7 % celotne površine Alp, Italije 27,2 %, Francije 21,4 %, Švice 13,2 %, Nemčije 5,8%, Slovenije 3,6 %, Lihtenštajna 0,08 % in Monaka 0,001%.
Kot enkraten naravni prostor sredi evropske celine nudijo Alpe življenjski prostor okoli 30.000 živalskim in 13.000 rastlinskim vrstam; številne od teh vrst so ogrožene in med njimi tudi nekatere izmed tistih 388 endemičnih rastlinskih vrst, ki jih najdemo le v Alpah in nikjer drugje na svetu. Za alpsko območje, ki je poseljeno že tisočletja, je značilno, da kulturna krajina, ki jo neguje in obdeluje človeška roka, sega visoko v gorski svet. 14 milijonov ljudi živi na območju 5867 občin, pripadajo različnim etničnim in jezikovnim skupinam ter na sorazmerno majhnem prostoru predstavljajo kulturno raznovrstnost, ki ji ni primere.
Alpe so že več kot 150 let ena najpriljubljenejših svetovnih turističnih destinacij; v tem času se je število turistov stalno povečevalo in doseglo več kot 100 milijonov letno. S pospešenim gospodarskim razvojem znotraj in zunaj Alp so se v zadnjih desetletjih pojavili problemi in vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti le s prizadevanjem posameznih držav. Gre za povečan promet z dramatično visoko stopnjo rasti potniškega in tovornega prometa, za stremljenje k urbanizaciji številnih alpskih dolin in za vedno večja nesoglasja, do materi prihaja zaradi v Alpah omejenih razpoložljivih površin. Zaradi takega trenda razvoja so se okrepile zahteve glede varstva narave, kulturne raznolikosti in identitete alpskih prebivalcev.
Alpska konvencija in njeni protokoli pravzaprav predstavljajo instrumente trajnostnega razvoja alpskega prostora in predlagajo enoten koncept razvoja, ki bi preprečeval, da bi se konkurenčni boj odvijal na račun narave in končno v škodo ljudi. S skupnimi prizadevanji je treba poiskati metode, ki bodo z omejenimi viri v gorskem prostoru ravnale na najbolj gospodaren način in brez posledic za prihodnje generacije. Pri tem je ena najpomembnejših nalog ohranitev raznolikosti narave in kulture. Zato ideja o varstvu v Alpski konvenciji ne zaseda le enakopravnega mesta ob ideji o trajnostnem razvoju, ampak slednjo tudi dialektično dopolnjuje.