Intranet 
SearchGo Search

REGIONALNE POBUDE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ GORA

Alpska konvencija je prvi primer mednarodne pogodbe, ki se osredotoča na čezmejno gorsko območje. Števila področja s katerimi se ukvarja Alpska konvencija so zanimiva tudi za druga gorska območja po svetu. Zato aktivnosti Alpske konvencije vključujejo tudi “mednarodni vidik”, v obliki neposredne in posredne podpore in sodelovanja z relevantnimi vladnimi organi drugih gorskih območij po svetu. Takšna sodelovanja vodijo k plodnim izmenjavam po vsem svetu in k izgradnji globalne platform za predstavljanje interesov gorskih regij. 
V nadaljevanju so kratko predstavljena sodelovanja Alpske konvencije z drugimi gorskimi verigami po svetu.

Karpatska konvencija
Okvirna konvencija za zaščito in trajnostni razvoj Karpatov (Karpatska konvencija) je bila podpisana leta 2003 s strani Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške, Srbije in Ukrajine. V veljavo je vstopila leta 2006. Tako kot Alpsko konvencijo, tudi Karpatsko konvencijo sestavljajo okvirna konvencija in njeni tematski protokoli (o biodiverziteti, upravljanju gozdov in turizmu). Pobuda za začetek pogajanj o Karpatski konvenciji je bila dana s strani Regionalne pisarne za Evropo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP-ROE), ki tudi gosti začasni sekretariat konvencije.

Pogodbenice Alpske konvencije (predvsem Italija in Avstrija) so imele aktivno vlogo v procesu ustanavljanja Karpatske konvencije po tem, ko je bilo tekom leta 2002, ki je bilo s strani Generalne skupščine Združenih narodov razglašeno za Mednarodno leto gora, ustanovljeno »Alpsko-Karpatsko partnerstvo«. 13. decembra 2006 sta predsedstvi in sekretariata Alpske in Karpatske konvencije podpisali Pismo o nameri. Od takrat je sodelovanje med obema konvencijama, še posebej pa med obema sekretariatoma, izjemno aktivno in plodno. Kjer je to smiselno so, v luči ekonomičnosti, oblikovane skupne delegacije za mednarodne dogodke.

Resolucija Dinarskih držav
Alpska konferenca je leta 2006 na pobudo Italije razglasila območje Zahodnega Balkana za območje »prioritetnega pomena za sodelovanje« z Alpsko konvencijo. V času Slovenskega predsedstva je bil leta 2009 začet proces za oblikovanje skupne deklaracije za dinarsko regijo.

Resolucija Dinarskih držav (o trajnostnem razvoju območja Dinarskega loka) je bila dogovorjena leta 2010 in sprejeta 9. marca 2011 s strani ministrov in visokih predstavnikov Albanije, Hrvaške, Črne Gore, Kosova, Makedonije in Slovenije, na vzporednem dogodku XI. Alpske konference. Ta Resolucija postavlja temelje za morebitni bodoči instrument mednarodnega prava, podoben Alpski in Karpatski konvenciji.

Pireneji
Pireneji predstavljajo področje pomembne krajine in rezervoar biotske raznovrstnosti treh držav (Francije, Španije in Andore). Pirenejski observatorij za podnebne spremembe (The Pyrenees Climate Change Observatory) je bil ustanovljen januarja 2010 s strani Delovne skupnosti za Pireneje, z glavnim ciljem slediti in razumeti evolucijo podnebja v Pirenejih, omejevanje njegovih vplivov in zagotavljanje prilagoditev na njegove posledice skozi strategije prilagajanja za družbeno-ekonomski sektor in najbolj občutljiva naravna območja. Sodelovanje med Stalnim sekretariatom Alpske konvencije in Pirenejskim observatorijem za podnebne spremembe poteka.

Gorsko sodelovanje na Kavkazu
Kavkaško gorovje povezuje območje med dvema morjema, z edinstvenimi geološkimi in okoljskimi značilnostmi. S ciljem zaščite okolja in podpore trajnostnega razvoja so kavkaške države (Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Iran, Rusija in Turčija) stopile skupaj na sestanku »Pooblaščenih predstavnikov za razvoj pravnih instrumentov za zaščito ekosistema kavkaškega gorstva« leta 2001, kjer so podpisale resolucijo v kateri priznavajo potrebno po pravnem inštrumentu.

Eden prvih korakov za sodelovanje v Kavkaški regiji je bil narejen skozi oblikovanje sinergij med obstoječimi projekti in spodbujanjem multilateralna partnerstva na področju gorskih vprašanj v regiji, kot tudi z drugimi gorstvi po svetu. Projekt »Trajnostni razvoj kavkaške gorske regije« se je začel po zgledu omrežja »Povezanost v Alpah« ter s finančno pomočjo Alpskih držav, s ciljem oblikovanja osnutka razvojnega programa osmih vasi.

Centralna Azija
Gorsko partnerstvo v Centralni Aziji se je začelo leta 2000 z oblikovanje Gorskega partnerstva za Centralno Azijo (Central Asian Mountain Partnership – CAMP) v Kazahstanu, Kirgizistanu in Tadžikistanu. Glavni cilj projekta je bil promocija trajnostnega gorskega razvoja z namenom zagotavljanja boljših življenjskih pogojev za revno večino gorskega prebivalstva. V prvi fazi svojega delovanja je CAMP aktivno deloval na štirih področjih: poraba virov, razvoj proizvodov in njihovo trženje, razvoj vasi ter politični dialog. Leta 2003 je CAMP po vzoru omrežja »Povezanost v Alpah« ustanovil »Povezanost gorskih skupnosti Centralne Azije« (Central Asian Mountain Communities – AGOCA), kot omrežje gorskih skupnosti s ciljem promocije interesov gorskih skupnosti, izboljšanja komunikacije med gorskimi vasmi ter izmenjavo znanja in izkušenj. Dandanes AGOCA združuje preko 40 sodelujočih vasi in je referenčna organizacija za koordinacijo čezmejnih sodelovalnih projektov.

Stalni sekretariat Alpske konvencije sodeluje z CAMP in AGOCA, nekatere vlada Alpskih držav pa tudi finančno podpirajo manjše projekte v Kazahstanu, Kirgizistanu in Tadžikistanu.

Andi
Leta 2007 sta Argentina in Peru dali politično pobudo za oblikovanje »Andske pobude«. Na konferenci, ki je bila organizirana v Tucuman-u (Argentina) so vladni predstavniki Argentine, Bolivije, Ekvadorja, Kolumbije, Peruja in Venezuele podpisali t.i. »Tucumansko Deklaracijo« za spodbujanje trajnostnega razvoja gorskih območjih sub-regije. Deklaracija je bila uradno predstavljena Alpski konvenciji na seji Stalnega odbora oktobra 2007. Alpska konvencija je potrdila pripravljenost na sodelovanje z »Andsko pobudo«.

Proces »Gozdovi Evrope«
Stalni sekretariat Alpske konvencije je leta 2009 dobil status opazovalke v procesu »Gozdovi Evrope« in ga je izkoristil za prispevanje k vsebini razprave. Ministrska konferenca junija 2010 je začela pogajanja za oblikovanje pravno zavezujočega instrumenta, o katerem trenutno potekajo dogovori. Na teh pogajanjih so konkretni z gozdovi povezani protokoli Alpske in Karpatske konvencije predstavljali pomembno referenco. 
 
 


<<