Intranet 
SearchGo Search

MEDNARODNO SODELOVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ GORA

Alpska konvencija mednarodno zelo plodno sodeluje po vsem svetu in prispeva k izmenjavi izkušenj in dviganju ozaveščenosti o specifičnosti gorskih območij. Hkrati je cilj, ki ga Alpska konvencija pomaga doseči tudi prispevanje k izgradnji globalnega sistema, ki bo predstavljal interese gorskih regij in ščitil njihov uravnovešen in trajnosten razvoj.
V nadaljevanju je kratko predstavljena mednarodna dimenzija aktivnosti Alpske konvencije.

Konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju RIO+20
Konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju (United Nations Conference of Sustainable development) Rio+20 je svetovnim voditeljem ponudila priložnost, da ponovno potrdijo svojo zavezo trajnostnemu razvoju, ki so jo izrazili že leta 1992 na Konferenci o razvoju in okolju "svetovnega vrha" v Riu. Alpski konvenciji je konferenca Rio+20 ponudila enkratno priložnost za predstavitev njenih dosežkov in ponovno potrditev njene zaveze trajnostnemu razvoju gora po celem svetu; pa tudi za poglobljeno izmenjavo izkušenj z drugimi gorskimi regijami.

Zaključni dokument konference “Prihodnost, kot si jo želimo” (The future we want) vsebuje tri odstavke o gorah, ki so tudi posledica prispevka Alpske konvencije in ki priznavajo vlogo gora, kot tudi eko-sistemskih storitev v povezavi z njimi. Nadalje pa poudarjajo pomen sodelovanja, dogovorov in partnerstev. Vabijo k utrjevanju že obstoječih instrumentov in povečujejo legitimnost Alpske konvencije in njene vloge "izgradnje kapacitet", istočasno pa tudi spodbujajo k boljšemu dialogu med različnimi deležniki.

Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC)
Alpska konvencija je bila aktivna v okviru UNFCCC (United Nations Framework Convention On Climate Change) z namenom dviganja ozaveščenosti o podnebnih spremembah na področju »gorske dimenzije« podnebnih sprememb. Prvi vzporedni dogodek »Mednarodni dan gora« (»Mountain day«) je bil organiziran v Durban-u (Južna Afrika) leta 2011, vzporedno s COP 17; drugi pa v Dohi leta 2012, vzporedno s COP 18. Na enodnevnem vzporednem dogodku so sodelovali predstavniki večine organizacij, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem gora po svetu. Stalni sekretariat Alpske konvencije je aktivno sodeloval na obeh dogodkih.

Mednarodno partnerstvo za trajnostni razvoj na gorskih območjih
Gorsko partnerstvo (Mountain Partnership) je bilo ustanovljeno kot »partnerstvo tipa 2«, v okviru Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, kot prostovoljno združenje, katerega cilj je oblikovanje platforme za sodelovanje med državami, organizacijami in nevladnimi organizacijami, ki jih zanima področje trajnostne zaščite gora. Pravna osnova za njegovo ustanovitev je člen 13 Agende 21 ter člen 42 Johannesburškega akcijskega načrta. Trenutno Gorsko partnerstvo vključuje 50 držav, 16 meddržavnih organizacij ter 143 večjih skupin (organizacije civilne družbe, nevladne organizacije in zasebni sektor), vključno z Alpsko konvencijo. Sekretariat partnerstva gostuje pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization of the United Nations - FAO) v Rimu.

Konvencija o biotski raznovrstnosti
Konvencija o biotski raznovrstnosti, ki je začela veljati 29. decembra 1993 na pobudo naraščajoče predanosti mednarodne skupnosti trajnostnemu razvoju. Predstavlja pomemben korak proti zaščiti biotske raznovrstnosti, trajnostni uporabi njenih sestavnih delov ter pravični in pošteni delitvi koristi uporabe genskih virov. Leta 2013 je v konvencijo vključenih 193 držav. Upoštevaje pomen gorskih regij za biodiverzitete in obstoj Protokola za varstvo narave in urejanje krajine, je bil leta 2008 podpisan Sporazum o sodelovanju z namenom olajšanja medsebojnega sodelovanja in poudarjanja pomena obeh konvencij. . 
 
 


<<