Intranet 
SearchGo Search



ZGODOVINSKI PREGLED


Alpski lok povezuje osem držav: Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Liechtenstein,
Monako, Slovenijo in Švico. V alpskem prostoru živi okoli 14 milijonov ljudi,
vsako leto ga obiščejo milijoni turistov. To je tudi razlog, da moramo številne
skupne izzive in razvojna vprašanja obravnavati v okviru odgovornega
mednarodno usklajenega delovanja na področju urejanja prostora, prometa,
energije, turizma in drugih ukrepov.

Ministri alpskih držav so na srečanju, ki je potekalo od 9. do 11. oktobra 1989,
prav zato sprejeli sklep o pripravi osnutka sporazuma, ki bo urejal vprašanje
varstva in trajnostnega razvoja Alp.

Konvencijo o varstvu Alp (Alpsko konvencijo) so 7. novembra 1991 v Salzburgu
v Avstriji podpisale Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Švica, Liechtenstein in EU.
Slovenija je Alpsko konvencijo podpisala 29. marca 1993, Kneževina Monako
pa je postala pogodbenica s podpisom posebnega dodatnega protokola.
Alpska konvencija je začela veljati 6. marca 1995.

Alpska konvencija je v svetovnem merilu prva konvencija o varstvu nekega
gorskega območja, ki je zavezujoča po mednarodnem pravu. Prvič se ena
od transnacionalnih gorskih regij obravnava kot geografska celota, kot
skupno območje, ki se tudi sooča s skupnimi izzivi. To je “revolucionarna
novost” Alpske konvencije, ki ji je pozneje sledila še Karpatska konvencija.
Danes izkušnje Alpske konvencije z zanimanjem spremlja več drugih
območij (Kavkaz, Srednja Azija, Andi).
 

<<