KONVENCIJA - KRATKO IN JEDRNATO 

Konvencija – kratko in jedrnato: na tej spletni strani vam na kratek in jedrnat način predstavljamo najpomembnejše teme znotraj Alpske konvencije. Dinamičnost je v tem, da bodo na kratko opisane teme (kratko in jedrnato) na tej spletni strani v rednih presledkih aktualizirane v smislu obravnavanja najbolj aktualnih tem za Alpe. Kdorkoli bi si želel imeti zbrane vse tekste – kratko in jedrnato – je na spletni strani dostopna knjiga – Alpe-osem držav, enotno ozemlje, ki jo je izdal Stalni sekretariat Alpske konvencije marca 2009. Knjigo dodatno bogatijo tudi zanimive fotografije.

3. Urejanje prostora in trajnostni razvoj

Ker je za poselitev primernega manj kot 20 odstotkov območja Alp, se v posameznih alpskih regijah zaradi različnih interesov pri rabi prostora srečujejo s konflikti. V osrednjih predelih Alp k temu prispevajo tudi vse večje potrebe po prometnih površinah ter obrtnih in industrijskih conah, povečujejo se potrebe po stanovanjskih zemljiščih, ohraniti pa je treba tudi rekreacijska območja na robu urbanih centrov kot tudi dovolj obsežna kmetijska zemljišča. A tudi na periferiji se dogaja, da drug ob drugega trčijo nasprotujoči si interesi varstva narave, turizma, energetskega gospodarstva, itd.
 
Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju urejanja prostora in trajnostnega razvoja predlaga mehanizme, s pomočjo katerih bi bilo mogoče najti odgovore na kompleksna vprašanja s tega področja. Osnovno načelo, ki je prisotno tudi v drugih protokolih, zahteva, da mora imeti alpsko prebivalstvo „možnost opredeliti svoje lastne zamisli o družbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju“. Istočasno so Alpe tudi turistična in rekreacijska destinacija za milijone ljudi s celega sveta. Posledice turizma na občutljive alpske ekosisteme skupaj s posledicami podnebnih sprememb zahtevajo usmerjeno ukrepanje. 
 
Kot je razvidno iz opredeljenih ciljev, je protokol o urejanju prostora interdisciplinaren dokument: njegovo jedro predstavlja misel, da je trajnostni razvoj uresničljiv le, če so izdelani ustrezni usklajeni programi urejanja prostora, pri čemer se poudarja zlasti medregionalni in čezmejni pristop delovanja.