KONVENCIJA - KRATKO IN JEDRNATO 

Konvencija – kratko in jedrnato: na tej spletni strani vam na kratek in jedrnat način predstavljamo najpomembnejše teme znotraj Alpske konvencije. Dinamičnost je v tem, da bodo na kratko opisane teme (kratko in jedrnato) na tej spletni strani v rednih presledkih aktualizirane v smislu obravnavanja najbolj aktualnih tem za Alpe. Kdorkoli bi si želel imeti zbrane vse tekste – kratko in jedrnato – je na spletni strani dostopna knjiga – Alpe-osem držav, enotno ozemlje, ki jo je izdal Stalni sekretariat Alpske konvencije marca 2009. Knjigo dodatno bogatijo tudi zanimive fotografije.
 
4. Varstvo tal

V zadnjem času se je zavest, da so tla omejena dobrina, okrepila. Vendar pa ni pomembno le gospodarno upravljanje s tlemi, prizadevati si bomo morali tudi za ohranitev lastnosti tal. Ker doslej večina alpskih držav ni imela zakonodaje, ki bi urejala to področje, je Protokol o uresničevanju Alpske konvencije na področju varstva tal s svojim celostnim pristopom k obravnavi problematike tal postavil nova merila. Eden najpomembnejših ciljev je trajnostno varovanje vseh naravnih funkcij tal. Tla so namreč podlaga za življenje, so življenjski prostor za ljudi, živali in rastline in so tudi genski rezervoar.
 
Protokol opozarja, da so tla prvina, ki značilno zaznamuje naravo in krajino in so nenadomestljiv del ekosistema, predvsem z vidika vodnega cikla in cikla hranilnih snovi. Naravne funkcije tal je treba varovati, jih ohranjati oz. obnavljati za različne namene gospodarjenja, za možnost rabe tal kot poselitvenega prostora ali prometne površine. Poleg varčnega ravnanja s površinami protokol predvideva tudi preprečevanje erozije in zmanjšanje vnosa škodljivih snovi v tla na najmanjšo možno raven. Načelo preventive zagotavlja varovanje ekosistemskih funkcij tal ter njihovo razpoložljivost za prihodnje rodove. V tem smislu imajo, ko gre za nevarnost težje in trajne prizadetosti funkcij tal, vidiki varovanja prednostpred vidiki rabe. 
 
Protokol idejo o varčnem ravnanju z rudnimi bogastvi povezuje s prizadevanji za prednostno uporabo nadomestkov in recikliranjem primarnih surovin. Ukrepi za ohranjanje tal na mokriščih in barjih so pravno zavezujoči, zato si je treba srednjeročno prizadevati, da bi uporabo šote povsem opustili.